Slovarček izrazov
1. Toplotna črpalka:
Split modeli klimatskih naprav, imajo lahko vgrajeno tudi toplotno črpalko, ki klimo spremeni iz hlajenja v gretje, kar omogoča gretje prostora pri nizki porabi električne energije.
Toplotna črpalka deluje ravno nasprotno od hlajenja. Pri hlajenju klima naprava temperaturo iz notranjosti prenaša ven, zato se notranjost hladi, zunanji del pa segreva. Pri ogrevanju pa je proces obrnjen (toplotna črpalka) kar pomeni, da naprava zunaj jemlje temperaturo in jo pošilja v notranjost, kar uporabljamo za gretje prostora.
Toplotna črpalka dobro deluje do zunanje temperature 0 °C, potem pa začne zunanji del zamrzovati.
2. Moč hlajenja:
Moč hlajenja nam pove koliko klimatska naprava hladi in je najbolj pomemben podatek pri klimatski napravi.
Podatek ne pove koliko elektrike porabi za hlajenje, saj je izkoristek klimatske naprave približno trikraten. (npr. moč hlajenja 3000 W, za svoje delovanje pa porabi manj kot 1000 W)
Moč se podaja v kW ali v Btu/h.
3. Za hlajenje prostora do m3:
To je podatek, ki nam pove kolikšno prostornino prostora lahko klimatska naprava največ hladi. Podatek je potrebno zmanjšati v zelo toplih prostorih, kar pomeni pri mansardnih stanovanjih -25 %, pri stanovanjih z južno lego 25 %, ter pri veliki količini ljudi v prostoru.
Če želimo iz prostornine prostora dobiti površino, ki jo lahko klimatska naprava hladi, moramo prostornino deliti z višino stropa.
Ponavadi velja pravilo da 35 W moči hlajenja zadostuje za hlajenje kubičnega metra prostora.
4. Odvod kondenčne vode:
Voda, ki ostane pri razvlaževanju se pri prenosnih klimah zbira v posodi, pri split sistemih pa jo je potrebno speljati na prosto.
Odvod vode je potrebno speljati od notranje enote ven na prosto, pri tem pa moramo upoštevati, da mora biti ves čas padec v cevi, sicer se voda prične zadrževati in klima bo tako kmalu začela puščati vodo.
Če padca ne moremo zagotoviti, je potrebno vgraditi dodatno črpalko, ki ni poceni, vsako leto pa jo je potrebno očistiti saj se rada zelo hitro zamaši. Če se zamaši, pride do puščanja vode v notranjem delu.
Na vrh
5. Poraba el. energije za hlajenje:
To je podatek, ki nam pove koliko električne energije potrebujemo za delovanje klimatske naprave in je približno 3 X nižja od moči hlajenja.
Tu gre največkrat za mešanje dveh izrazov, to je moč hlajenja in poraba električne energije. Klimatske naprave ima izkoristek večji od 3, kar pomeni da za moč hlajenja npr. 3000 W porabijo električne energije manj kot 1000 W.
Pri toplotni črpalki je izkoristek še večji in se giblje nekje okoli 3,5.
6. Daljinsko upravljanje:
Boljši modeli prenosnih klimatskih naprav in skoraj vse split klimatske naprave imajo daljinsko upravljaje, ki nam olajša upravljanje z razdalje.
Daljinsko upravljanje je posebej pomembno pri split klimatskih napravah, saj so le te večinoma visoko-stenske, kar pomeni da so vgrajene pod stropom in jih brez daljinskega upravljanja sploh nebi mogli upravljati.
Ponavadi je v daljinskem upravljanju vgrajen senzor za merjenje temperature, ki klimatski napravi pošilja podatke o temperaturi prostora.
7. Split klimatska naprava:
Klimatska naprava z ločenim notranjim delom (lahko tudi več notranjih delov) in zunanjim delom, ki so med seboj povezani z napeljavo. Med seboj morajo biti povezani z električno napeljavo in cevmi, v katerih se pretaka hladilni plin.
V zunanji enoti se nahaja hladilni kompresor in ventilator z rešetko, ki se med delovanjem segreva.
Notranje enote imajo vgrajen hladilnik in ventilator, ki hladen zrak (lahko tudi topel, če ima vgrajeno toplotno črpalko) pošilja v prostor.
8. Mehansko upravljanje:
Pri mehanskem upravljanju gre za mehansko regulacijo temperature s termostatom, kar pomeni nihanje temperature preko 2°C, hkrati pa nam gumb ne prikazuje kolikšna je dejanska temperatura prostora.
Klima naprava z mehanskim upravljanjem ima v napravi vgrajena vsaj dva gumba, enega za nastavitev hlajenja in drugega za hitrosti ventilatorja.
Hitrost ventilatorja nastavljamo ročno, kar pomeni, da moramo pri večji vročimi sami nastaviti višjo hitrost, če želimo prostor bolj in hitreje ohladiti.
9. Prednosti:
Osnovna prednost je ohlajanje prostorov, vendar nikoli več kot 6 do 7 °C razlike med temperaturo prostora in zunanjo temperaturo (če je zunaj 35, v prostoru največ 28 °C)
Zelo velika prednost je razvlaževanje prostorov, saj je ravno visoka zračna vlaga pogostokrat najbolj moteče pri slabem počutju in ne visoka temperatura zraka v prostoru.
Če ima klimatska naprava vgrajeno toplotno črpalko, lahko v prehodnem obdobju poceni segrevamo prostor, saj ima izkoristek pri segrevanju okoli 3,5 kar pomeni segrevanje 3500 W, za delovanje pa porabi 1000 W. Toplotna črpalka deluje samo do zunanje temperature -5°C oz. pri inverterskih klimatskih napravah do -15°C.
10. Elektronsko upravljanje:
Klima naprava z elektronskim upravljanjem ima v napravi ali daljinskem upravljanju (če ga ima) vgrajen zaslon na katerem nastavimo temperaturo, hitrost ventilatorja in druge nastavitve kot so timer, ura, smer pihanja hladnega zraka.
Elektronsko upravljanje pomeni natančnejšo nastavitev temperature in povsem samodejno uravnavanje hitrosti ventilatorja in hlajenja.
Če temperatura močno pade pod nastavljeno, se klima avtomatsko izključi.
11. Montaža:
Prenosne klimatske naprave kot že ime pove ni potrebno montirati, split klimastke naprave pa mora pred uporabo montirati pooblaščen strokovnjak, sicer split klimatska naprava ne deluje.
Montaža za split klimatske naprave je relativno zahtevna in draga, saj je potrebno med notranjo in zunanjo enoto speljati električno povezavo in bakreni cevi, katere je potrebno napolniti s plinom. Montaža je zahtevna saj je potrebo ponavadi zunanji del obesiti nekje na zunanje pročelje zgradbe, kar je lahko nevarno opravilo, v prostoru pa je potrebno zaradi napeljave prebiti več vmesnih sten.
12. Pretok zraka v m3:
Ta podatek pove koliko zraka steče skozi klimatsko napravo v roku ene ure, če je ventilator na najvišji stopnji vendar. Ta podatek ni posebej pomemben, saj nam nekako pove samo kako zmogljiv ventilator je vgrajen v klimatsko napravo, ne pa koliko hladi klimatska naprava.
13. Razvlaževanje:
Razvlaževanje je druga lastnost vsake klimatske naprave poleg osnovnega hlajenja, velikokrat pa je bolj pomembno za dobro počutje kot samo hlajenje.
Največkrat se v prostoru ne počutimo dobro saj je v prostoru previsoka zračna vlažnost. Ko vključimo klimatsko napravo hitro lažje zadihamo, vendar ne zaradi veliko nižje temperature ampak zaradi nižje zračne vlažnosti, ki jo ljudje težko prenašamo.
Podatek o razvlaževanju klimatske naprave je podan v l/h.
14. Delovanje:
Klima naprave prenašajo toploto iz prostora in jo pošiljajo ven iz prostora preko zunanje enote pri split sistemih ali preko toplega zraka pri prenosnih klimah, kar pomeni da se prostor znotraj ohlaja.
Osnovni proces je samo prenos toplote, ki pa lahko pri nekaterih klima na napravah poteka v obeh straneh. Pri hlajenju se toplota prenaša ven, pri toplotni črpalki pa se toplota od zunaj prenaša v prostor.
Ker klima naprave toploto samo prenaša ima izkoristek med 3 in 3,5 kar pomeni, če ima moč hlajenja 3000 w, porabi za svoje delovanje samo 1000 W, pri toplotni črpalki pa je izkoristek še nekoliko večji, saj za gretje 3500 w, porabi manj kot 1000 W.
Klima naprava nam v prostoru pošilja hladen zrak (pri toplotni črpalki topel) s pomočjo vgrajenega ventilatorja, ki ima lahko več stopenj. Na vsaki klimatski napravi se nahaja še termostat, ki je lahko mehanski ali elektronski in z njim nastavljamo temperaturo prostora.
Pomembno je vedeti, da za kubični meter prostora potrebujemo približno 35 W hladilne moči, če pa je prostor pod streho, kjer je vroče ali ima prostor južno lego, pa temu podatku prištejemo še med 20 in 30 % dodatne moči hlajenja.
15. Gretje:
Gretje pri klimatskih napravah je mogoče samo, če ima vgrajeno toplotno črpalko, ki pomeni obratno delovanje od hlajenja, to je gretje prostora.
Nekatere starejše klimatske predvsem prenosne, so imele za gretje vgrajen dodatni grelec, vendar se tega ne vgrajuje več zaradi velike porabe el. energije.
Obstajajo split-prenosne klimatske naprave, ki pa imajo lahko vgrajeno toplotno črpalko (glej Toplotna črpalka).
16. Dve notranji enoti:
Split klimatske naprave imajo lahko v nekaterih izvedbah dve ali celo tri notranje enote. To je priporočljivo, kadar jih potrebujemo v istem objektu, saj imamo potem samo eno zunanjo enoto namesto dve ali celo treh saj je včasih na zunanjo stran objekta težko namestiti že eno zunanjo enoto, dve ali celo tri pa je skoraj nemogoče.
Upoštevati pa je potrebno dejstvo, da stane klimatska naprava z dvema notranjima enotama toliko kot dve klimatski napravi (dve notranji in dve zunanji enoti.
17. Grelno število
Razmerje med uporabno energijo ter vloženo električno energijo je grelno število.